Ali si "šprinter" ali "maratonec"?
Kako prilagoditi svoj življenjski slog glede na tempo in intenzivnost svojega življenjskega sloga
Če bi te vprašal, kako živiš, delaš in funkcioniraš v vsakdanjem življenju, ali bi rekel/a, da si bolj »šprinter« ali bolj »maratonec«? Ali si nekdo, ki cveti in proizvede večino in najboljše delo v kratkih, visoko intenzivnih izbruhih? Ali pa si nekdo, ki živi in dela z nižjim tempom, a dlje časa?
V tem članku bom govoril o ideji biti "šprinter" proti biti "maratonec" in "šprintati" proti "teči maraton": kaj pomenijo te športne analogije, prednosti in slabosti obeh, kateri način je boljši, kako počivati glede na tip življenjskega sloga in kako ga optimizirati.
Na idejo »Šprintanje in počitek« sem naletel leta 2019, ko sem prvič prebral novo knjigo Dava Aspreya z naslovom Game Changers: What Leaders, Innovators, and Mavericks Do to Win at Life.
Knjiga je zbirka idej in lekcij iz 500 epizod podcasta takrat imenovanega The Bulletproof Radio (sedaj se imenuje The Human Upgrade Radio). Knjiga mi je bila zelo všeč, naučila me je veliko novega in v meni prižgala iskrico ter mi dala motivacijo za premagati vse, s čimer sem se takrat spopadal, in postati najboljša različica sebe. Še vedno je ena izmed mojih najljubših knjig.
V podpoglavju Law 13: Don't push yourself for too long (v prevodu Zakon 13: Ne naprezajte se predolgo) Dave je govoril o ideji "šprintanja in počitka". Prvič sem naletel na to idejo in bila je zelo smiselna.
Dave predlaga, da ne bi smeli predolgo pritiskati, saj takrat naše telo začne misliti in verjeti, da je ogroženo. Namesto tega Dave predlaga, da bi morali postati “profesionalni izvajalec regeneracije” (v angl. “professional recovery artist”).
»Edini čas, ko se žival potiska, dokler ne pade, je ko strada ali jo lovijo. Ko pritiskate in se naprezate brez pravega počitka in regeneracije, vaše telo verjame, da ste ogroženi. Avtonomni sistem se vključi in izklopi manj potrebne sisteme v vašem telesu. Tiste, ki vas ohranjajo mlade. Tiste, ki vas osrečujejo. Tiste, ki vam pomagajo razmišljati. Naučiti se morate biti poklicni mojster okrevanja. Ne tecite maraton vsak. Sprintajte, počivajte, sprintajte. Masovno ustvarjajte in nato masovno počivajte.”1
Ali si šprinter ali maratonec?
Če uporabimo športno analogijo, “šprinter” je nekdo, ki cveti v kratkih, visoko intenzivnih izbruhih akcije. Šprinterji so super produktivni in lahko proizvedejo ogromno dela v kratkem času, vendar so ti "šprinti" manj pogosti ali celo občasni. Šprinterji uživajo v načinu visoke energije, v stanjih “flow-a” in dopaminu, ki se proizvaja v teh stanjih.
“Maratonec” je nekdo, ki živi in dela počasnejši tempo, a dlje časa. Običajno so maratonci bolj dosledni in dobijo občutek nagrajevanja z doseganjem majhnih, doslednih vsakodnevnega opravil in dosežkov.
Mislim, da mi je bila Daveova ideja o šprintu in počitku tako zelo všeč saj sem po naravi bolj šprinter kot maratonec.
Kot otrok sem igral nogomet, potem pa sem v najstniških letih presedlal na odbojko, delno zato, ker je odbojka sestavljena iz kratkih in intenzivnih akcij, nogomet pa se mi je zdel preveč dolgočasen, ker je bil preveč vzdržljivostni šport in ni bilo dovolj dogajanja.
Tudi teka ali kolesarjenja nikoli nisem maral. V fitnesu sem imel vedno rajši in sem bolj užival v treningu moči in olimpijskem dvigovanju uteži, ki sta sestavljena iz intenzivnih izbruhov zmogljivosti, ki jim sledijo daljši počitki.
Odkar se spomnim, sem tudi vedno sem odlašal in odlagal z učenjem ter proivedel najboljše delo v krajših intenzivnih sejah. Poleg tega pa uspevam pod pritiskom, ki me sili, da dajem vse od sebe in dajem vse od sebe. Všeč mi je občutek adrenalina in “flow-a”, ko moram dati vse od sebe,
Zdaj se morda sprašuješ, kaj je bolje? Biti šprinter ali maratonec?
Kaj je boljše? Šprintati ali teči maraton?
V današnjem svetu smo nagnjeni k temu, da stvari poenostavimo, vendar ni enostavnega in pravega odgovora ni na vprašanje, ali je bolje biti šprinter ali maratonec: oboje ima svoje prednosti in slabosti.
Kot šprinter je večja verjetnost, da bomo šli v visoke vrtljaje, prehitro izpraznili svoje zaloge energije ter lažje in hitreje prišli na rob utrujenosti, izčrpanosti ali izgorelosti.
Kot maratonec je zelo enostavno predolgo obdržati previsoko intenzivnost: ko se ujamemo v način nizkega kroničnega stresa, ko naše telo proizvaja stresne hormone in nas napajajo kortizol, adrenalin in norepinefrin, je zelo težko prekiniti ta cikel, kar nato vodi do utrujenosti, izčrpanosti ali izgorelosti.
A ne glede na to, ali si šprinter ali maratonec, moraš biti pozoren in si privoščiti dovolj počitka, da se regeneriraš, napolniš zaloge energije in preprečiš izčrpanost.
Kako počivati?
Eno najboljših razlag, kako pogosto, kako dolgo in intenzivno bi morali počivati, sem našel v članku Ryana Munseyja v njegovem newsletterju The Pursuit.
Kot pravilo, daljši kot je napor, daljši je čas okrevanja.
Enotedenski napor bo zahteval več časa za okrevanje kot enodnevni pritisk.
In oboje bo zahtevalo več sredstev za okrevanje kot enourni napor.
Šprinte je lažje prepoznati.
Manj intenzivni sunki pa niso tako očitni.
To so tedenski napori.
Ali »faze« življenja, kjer moramo vsi prenašati dodatne pritiske.
Ker so ta obdobja sestavljena iz več zaporednih dni/tednov/mesecev submaksimalnih naporov (tj. noben dan ni pravi šprint), se nam lahko prikradejo.
Intenzivnost in trajanje časa v aktiviranem stanju bosta narekovala količino aktivacije parasimpatičnega stanja, potrebno za dosego »ravnovesja«.
Tedenski napor lahko zahteva 2-7 dni okrevanja, da se vrnete na izhodišče
Napor, ki traja približno 60 minut (vadba), bo morda potreboval 24-48 ur, da se vrne na izhodišče
Tudi drugi avtorji poudarjajo pomen daljših obdobij počitka in nedejavnosti: Tim Ferris v svoji najbolj znani knjigi 4-urni delovni teden poudarja pomen kratkih in daljših obdobij počitka in okrevanja ter obdobij izmenjavanja aktivnosti in počitka:
»Izmenjava obdobij aktivnosti in počitka je potrebna za preživetje, kaj šele za uspevanje. […] Osebno si zdaj za vsaka dva meseca delovnih projektov prizadevam za en mesec preselitve v tujino ali visoko intenzivnega učenja (tango, bojevanje, karkoli).«2
Če si maratonec potrebuješ manj obdobij intenzivnega počitka, če pa si sprinter in svoje življenje temeljiš na sprintih - obdobjih intenzivne dejavnosti - moraš to pozneje nadomestiti z pogostejšimi obdobji intenzivnega počitka in odmora.
Če si bil/a pozoren/a je Dave Asprey na začetku članka podal "formulo počitka" za sprinterje:
"Šprint - počitek - šprint, masivno ustvarjanje in masivno počivanje."
To je očitno in samoumevno, vendar je tako enostavno zanemariti to dejstvo in se ujeti v način “always grind and hustle”: namesto da bi bili ali šprinter ali maratonec, postanemo "maratonski sprinter" - recept za katastrofo in izgorelost.
Bil sem in včasih še vedno sem kriv za to. Ko se počutim dobro, mi je tako enostavno, da še naprej šprintam in delam s svojo skoraj največjo zmogljivostjo, dokler nisem prisiljen upočasniti in počivati - mogoče sem imel v preteklosti toliko težav z utrujenostjo in izgorelostjo, ampak delam na tem in to izboljšujem.
Zaključne misli
Kaj je torej bolje? Ali je bolje biti šprinter in živeti svoje življenje v šprintih? Ali pa je bolje biti maratonec in živeti svoje življenje v počasnejšem tempu?
Mislim, da je to odvisno od človeka in njegovega življenjskega sloga. Rekel bi, da ohrani svoj temeljni življenjski slog (bodisi kot šprinter ali maratonec), se zavedaj nevarnosti in ga prilagodite tako, da preprečiš morebitne nevarnosti in težave.
Včasih je težko in zahtevno spremeniti svoj osnovni življenjski slog in kako delujemo v vsakdanjem življenju: živeti na način, ki nam ni pristen, je lahko še bolj stresen, nam izčrpava energijo ter nas ne izpolnjuje, kar je konec koncev kontraproduktivno.
Kar se mene tiče, sem po naravi še vedno šprinter: cvetim pod pritiskom rokov in naredim svoje najboljše delo, ko sem popolnoma v visoki energiji in “flow-u”, toda zaradi moje trenutne službe, delovnega urnika in ker moj živčni sistem in mojemu zdravju koristi bolj umirjen način življenja, poskušam zmanjšati število šprintov in teči več v počasnejšem tempu.
Zavedam se dejstva, da si moram po šprintih in visoko intenzivnih aktivnostih (naj bo to intenzivno delo, končan projekt, pomembno predavanje, intenzivna vadba, itd.) vzeti dovolj kakovostnega časa za počitek, polnjenje in regeneracijo
Kaj pa ti? Si šprinter ali maratonec? Ali raje delaš v daljših časovnih obdobjih z nižjim tempom ali delo opravljaš v kratkih intenzivnih izbruhih? Sporoči mi v komentarjih spodaj.
Dave Asprey, Game Changers: What Leaders, Innovators, and Mavericks Do to Win at Life, str. 99.
Timothy Ferris, 4-urni delovni teden: kako živeti kot bogataš in delati le nekaj ur na teden, str. 32.