PODCAST
Aubrey Marcus Podcast #280: The Warrior Art with Steven Pressfield
Steven Pressfield je svetovno znani pisatelj in scenarist, avtor tako leposlovnih del kot tudi stvarne literature. Med njegove najbolj znane knjige sodijo The War of Art, Turning Pro, Artist’s Journey, Gates of Fire in The Legend of Bagger Vance, po kateri je bil posnet tudi istoimenski film. V podcastu je govora je najrazličnejših temah: o tem, kako je Pressfield premagal “Odpor“ (angl “Resistance” - univerzalna sila, ki deluje proti človeški kreativnosti) do pisanja in postal uspšen pisatelj, o “bojevniških etosi” (angl. “Warrior Ethos”), o skupnosti, o trenutnem dogajanju po svetu in trenutni družbi, o junaških in umetnikovih potovanjih ter o številnih drugih temah.
MISEL
“Happiness is the opportunity to pursue our calling.”
~Ryan Munsey v knjigi Fuck Your Feelings
Kaj je smisel življenja? Čemu živeti? Kako doseči srečo v življenju? To so ene izmed večnih vprašanj, odgovor na ta vprašanja pa se zelo razlikuje od obdobja, časa, prostora, družbe in civilizacije ter seveda vsakega posameznika. V današnjem zahodnjem, kapitalističnem svetu sta družbeni cilj in namen življenja pogosto denar in uspeh, vzhodnjaška miselnost pa ni usmerjena v materialnost, temveč v iskanje sreče znotraj samega sebe. Ideja je, da nas nič zunanjega ne more življenjsko osrečiti, temveč da lahko to pride samo od znotraj.
Že v prejšnjem članku sem pisal o tem, kako pomembno je - vsaj zame -, da delaš stvari, ki te veselijo in stvari za katere čutiš močan življenjski namen in misijo. Prav v zasledovanju in početju stvari, ki “so nam namenjene in usojene”, se skriva sreča in zadovoljstvo. Ko enkrat to spoznaš in ti uspe to vpeljati v vsakdanje življenje, je to “life changer”. :)
MOJA OSEBNA SPOZNANJA
V času lockdowna in karantene, ko smo doma, imamo več časa in nam služba ne vzame vse pozornosti, mogoče pridejo na plan stvari, s kateri se nismo želeli obremenjevati in smo jih raje “pometli pod preprogo”.
Jaz sem doma na čakanju od začetka novembra. Za to obdobje, ko bom na čakanju, sem si zastavil cilje in to-do listo s stvarmi, ki bi jih rad naredil, ker si želim na najboljši način izkoristiti ta prosti čas. Hkrati sem tudi prestrog do sebe. V teh dveh tednih se mi je sredi tedna ponovila zgodba, ko sem se “malo izgubil”: na plan so prišli moji perfekcionistični in deloholistični vzorci, nisem si vzel dovolj počitka, stvari pa sem delal “zato, ker jih moram” in ne “zato, ker bi jih rad počel”. Malo odmora, časa za razmislek in pogovora mi je pomagalo, da sem odkril kaj se v meni dogaja - da si ustvarjam lastni pekel v glavi - in dobil priložnost, da to spremenim in popravim.
Ko pogledam za nazaj, se je spomladansko obdobje karantene pri meni odvijalo po podobnem scenariju: čeprav smo doma postorili veliko okoli hiše in sem naredil velik napredek pri pisanju diplome ter užival ob prostem urniku, pa so bili vmes tudi težki dnevi, ko sem se boril sam s sabo in s stvarmi v svoji glavi. Omejitve gibanja in druženja, več prostega časa in manj distrakcij zagotovo povečajo intenzivnost težav in podaljšajo čas za njihovo razrešitev.
Če tudi pri vas pridejo na plan kakšne stvari, ne ustrašite se jih in ne bojte se jih: radovedno si jih oglejte in skušajte ugotoviti, kaj vam želijo povedati in kaj se lahko od njih naučite. Malo je potrebno tudi eksperimentirati, saj ne bo pomagala vedno ista stvar: včasih je dovolj en pogovor ali en sprehod, včasih je potrebno dvigniti pulz (vadba, tek, ples...), včasih pomaga leden tuš ali topla kopel, včasih globoka meditacija, včasih “off popoldne” in sprostitev… Že preprost miselni preklop, da te stvari niso problemi temveč izzivi, lahko naredi veliko razliko pri reševanju le teh!
SOCIALNA OMREŽJA: KORISTI, SKRBI IN PAMETNA UPORABA
Včasih se mi zdi, da zvenim kot pokvarjena plošča, saj me v pogovorih pogosto zanese na temo socialnih omrežij ali pa o njej stalno pišem - pismo, to bo že tretja objava v zadnjih mesecih prav na to temo (prva objava na temo fitnes influencerjev, druga o koristih zmanjšane uporabe telefona in socialnih medijev) - ampak si žal ne morem pomagati. Mogoče pa niso samo pri meni tako aktualna tema.
Živimo v čudnih časih - v časih ko smo primorani naše osebne in družbene stike nadomestiti z virtualnimi stiki preko socialnih omrežij. Na prvi pogled to ni nič slabega, prav nasprotno - socialna omrežja so bila ustvarjena z namenom povezovati ljudi in nam izboljšati kvaliteto življenja. Kje nastopi težava? Ker prav ta socialna omrežja - namerno ali nenamerno, premislek o tem prepuščam vam - ustvarjajo novo realnost, želijo pridobivati našo pozornost in vplivajo na človekovo obnašanje. Ta trditev je kar močna obsodba, zato si jo moramo natančneje ogledati.
THE SOCIAL DILEMMA
The Social Dilemma je relativno nov dokumentarec, ki prikazuje “temno plat” socialnih medijev. Pred ogledom sem slišal veliko mnenj in kritik o njem, predvsem to, da naj bi prikazoval socialna omrežja v temni luči. Moram pa priznati, da je film kar nekaj časa čakal na moji Netflix čakalni listi in da sem potreboval kar nekaj časa, da sem si ga ogledal - mogoče zato, ker se podzavestno nisem hotel srečati z resnico o njih. Nekatere težave, ki jih povzročajo socialna omrežja, sem poznal že pred ogledom dokumentarca, za nekatere stvari pa nisem vedel in so me - moram priznati - prav šokirale.
Glavna sporočila dokumentarca:
Stvar je ušla iz vajeti
Strokovnjaki, ki nastopajo v dokumentarcu, so ali ustanovitelji glavnih podjetij na trgu socialnih omrežij ali pa so zelo tesno sodelovali pri nastajanju in oblikovanju le teh. Večina jih je mnenja, da so bile te platforme na začetku čudovita stvar, ki je bila zaslužna za veliko pomembnih stvari in je obljubljala ogromno, vendar pa je ušla izpod nadzora. Začetni namen le teh je bil povezovanje ljudi in zabava, vendar so nato čez čas zašle na druge tirnice in imajo sedaj drugačen namen.
Algoritmi prilagojeni za pridobivanje pozornosti in za vplivanje na vedenje
Socialna omrežja med seboj tekmujejo za našo pozornost in nas želijo obdržati na svoji platformi. To dosežejo s posebnimi algoritmi, ki se sproti učijo in nam sproti prilagajajo vsebina na podlagi tega, kaj nam je všeč, kaj nas zanima ter z vplivanjem na človeško psihologijo. Meni je strašljivo to, da naj bi super računalniki in umetna inteligenca, ki stojijo za temi algoritmi, vedeli vse o nas: kakšen tip osebnosti smo, kaj imamo radi, katere objave spremljamo, koliko časa kje preživimo itd… Na podlagi tega selekcionirajo vsebine, ki so primerne točno za nas, s ciljem, da čim več časa preživimo na teh platformah.
Oglaševanje in prodaja
Socialna omrežja so ustvarila novo tržišče, kjer smo produkti mi uporabniki in kjer se na veliko trguje s človeškimi terminskimi pogodbami. Oglaševanje in prodaja naj bi tem platformam prinesla ogromno prihodkov, kar je ustvarilo več milijard vredno industrijo.
Manipulacija in ustvarjanje dualnosti
S selekcioniranjem in prilagajanjem vsebin, socialna omrežja podpirajo naše interese in prepričanja. Če pripadamo neki določeni skupini prepričanja ter spremljamo in se odzivamo samo na vsebine povezane s tem, se nam bo zdelo, da imamo prav in da so vsi okoli nas istega mnenja. Če smo pristaš npr. neke politične stranke ali nekega prehranskega tabora, nam bodo socialna omrežja metala ven samo objave v povezavi z našim prepričanjem in ga dodatno utrjevala. To potrjujejo tudi podatki, da v ZDA v zgodovini še ni bilo tako velike politične dualnosti, kjer bi bilo tako veliko ljudi ali v enem ali v drugem taboru in so trdno prepričani, da imajo prav in da se druga skupina moti. Strokovnjaki opozarjajo tudi na problem “fake news”, ki se širijo po spletnih platformah: te lažne novice naj bi se širile kar 6x hitreje kot običajne, kar ima lahko hude posledice.
INDIVIDUALIZEM JE ZAMENJAL SKUPNOST
Steven Pressfield je v podcastu, o katerem sem pisal na začetku, predstavil zanimiv pogled na trenutni svet, v katerem živimo. Pressfield je veliko pozornosti v svojem pisanju namenil antični družbi, v kateri sta imela skupnost in heroji veliko večjo vlogo kot jo imata v danes.
V današnji družbi nas večina ne pozna pravega pomena besede “skupnost” in nimamo pravih herojev in junakov, ki bi jih častili in oboževali - družba je veliko bolj individualna, moderni heroji in junaki, ki jih pogosto spremljamo samo preko socialnih omrežjih, poudarjajo pomen individualizma, pomen skupnosti pa tako izginja. To podzavestno vpliva tudi na nas posameznike - sploh na mlade -, ko iščemo odobravanje družbe in svoj prostor v tem svetu saj nam to predstavlja kar veliko težav.
Priznam, da imam tukaj tudi sam veliko težav. Zanimajo me tematike prehrane, športa, fitnesa in zdravega življenjskega sloga in žal so ta področja preplavljena z informacijami, influencerji in ljudmi, ki se s tem preživljajo, zato hočeš nočeš potrebuješ socialna omrežja za promocijo, pridobivanje nove publike in delitev tvojih vsebin z ljudmi. Hkrati pa nisem tip, ki se rad promovira in ne želim ustvarjati vsebin na enak način kot to počnejo ostali influencerji, posledično pa moj profil ne raste in ne dosegam novih ljudi kot drugi in kot bi si sam želel. Zaradi tega se včasih počutim kot “failure”, ker svoj uspeh primerjam z merilci uspeha socialnih omrežij - novimi followerji, like-ji, odzivi na objave itd. Nekakšen začaran krog, če dovoliš, da ti parametri vplivajo na tvoj uspeh in zadovoljstvo.
Evolucijsko si želimo odobravanje družbe, v današnjem času pa so nas socialna omrežja pripeljala do tega, da sta občutek sprejetosti in odobravanja deloma tudi uspeh na socialnih omrežjih. Pressfield je ta pojav lepo predstavil s primerjavo generacije naši staršev in starih staršev z našo generacijo: včasih se je posameznik spraševal, kaj lahko naredi, da bo prispeval k skupnosti in družbi, v kateri se nahaja in živi, danes pa se posamezniki sprašujemo, kaj lahko naredimo, da bomo dobili prepoznavnost in da bomo sami uspeli v naši skupnosti, družbi in v svetu. Zagotovo zelo zanimivo razmišljanje!
NA STVARI NE SMEMO NE SMEMO GLEDATI BIPOLARNO
Vsi smo do neke mere krivi tega. Ali je so socialna omrežja dobra ali slaba? Ali je neka prehrana optimalna za vse ali ne? Žal pogosto odgovor ni tako enostaven, saj moremo pogledati širšo sliko in upoštevati več faktorjev. Študije smatrajo socialna omrežja kot "dvorezni meč": po eni strani nam ta omogočajo, da izražamo svoje misli, čustva ter čutimo pripadnost skupnosti, hkrati pa pretirano uporabo teh platform tesno povezujejo s težavami z mentalnim zdravjem - predvsem s tesnobo, depresijo in samomorilnostjo.
Čeprav je res, da imajo socialna omrežja veliko težav, pa imajo tudi številne dobre lastnosti, če jih znamo pravilno uporabljati.
KORISTI SOCIALNIH OMREŽIJ
Povezovanje in komunikacija
Glavna korist socialnih omrežij je ta, da nam omogočajo, da ohranjamo stike z ostali in jih spremljamo - tudi če so ti ljudje na drugem koncu sveta. Prav tako lahko spoznamo in se povežemo z ljudmi, ki imajo iste interese kot mi - to je bodisi šport, prehrana, fotografiranje, potovanja, kuhanje, zdravi recepti itd. - in ustvarjamo nova prijateljstva in povezave.
Nove priložnosti
Socialna omrežja nam omogočajo, da dosežemo nove vsebine, nove ljudi in z drugimi delimo svoje interese. Nekoč je bila uporaba le teh za podjetja nekakšen prestiž, danes pa je promocija prek socialnih omrežij skoraj nujna. Za nas posameznike ponujajo te platforme prostor, kjer lahko enostavno in brezplačno širimo in z drugimi delimo svoje storitve, znanje in produkte.
Zabava in sprostitev
Ob zavestni in pametni uporabi so lahko socialna omrežja dobra zabava in sprostitev, saj na njih najdemo veliko različnih in zabavnih vsebin (naj jih ne rabim naštevat, ne? :) )
MOREBITNE NEGATIVNE POSLEDICE
Zasvojenost in nerealni svet
Zelo enostavno se je prepustiti tehnologiji, se spusti v nerealni svet in pozabiti na prave, človeške stike. Zasvojenost s socialnimi omrežij je vedno bolj pogosta in prizadane različne sloje ljudi - najpogosteje so najbolj rizična skupina prav mladi, saj se jim možgani še razvijajo in pogosto nimajo dovolj izkušenj, kako pametno ravnati s socialnimi omrežji, da jim le ta ne bi povzročala težav.
Težave z mentalnih zdravjem
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z mentalnim zdravjem, so opazili porast težav z mentalnim zdravjem ob povečani uporabi socialnih omrežij. Največjo težavo so opazili pri najstnicah, pri katerih pojava depresije in samomorilnosti zelo naraščata in sta tesno povezana s pretirano uporabo socialnih omrežij.
Lenoba, odlašanje stvari in neproduktivnost
Stalne distrakcije, ki jih predstavlja pretirana uporaba teh platform, nas ne samo zmotijo ob delu, ampak nas tudi odženejo od dela, saj se nam ni treba več truditi, da bi bili z delom nagrajeni z dopaminom (nevrotransmiter zaslužen za zadovoljstvo in dobro počutje), če pa nam to omogočajo socialna omrežja le z enim samim klikom.
KORISTI OB ZMANJŠANI UPORABI
O koristih ob zmanjšali uporabi telefona in socialnih omrežij sem govoril že v objavi avgusta in to vedno znova izkusim, ko preživim manj časa na njih, oz. se počutim slabše ob pretirani uporabi.
Nekaj koristi, ki se jih opazil ob zmanjšani uporabi:
-na splošno boljše počutje,
-manj mentalnega vrveža in boljši "mental clarity",
-boljša produktivnost zaradi zmanjšanja distrakcij,
-manj primerjanja z drugimi in kritičnih čustev do samega sebe.
STRATEGIJE ZA UPORABO SOCIALNIH OMREŽIJ
Izklopi obvestila
To je bil eden izmed nasvetov, ki so ga podali skoraj vsi strokovnjaki, ki so nastopili v dokumentarcu The Social Dilemma. Glavni cilj obvestil je, da nas pritegnejo k uporabi in da bi na spletu preživeli čim več časa. Ni nam treba vedeti za vsako obestilo - za vsak lajk ali komentar, ki nam ga kdo objavi - zato si nepotrebna obvestila izklopite!
Postavi si meje uporabe
Nastavi si limit uporabe: tako na Facebooku kot Instagramu in YouTubu si lahko nastavimo opomnik o času uporabe. Postavite si izziv na podlagi trenutnega povprečnega časa, ki ga preživiš na portalih, in ga poskušaj doseči. Mogoče bo za nekatere na začetku težko preživeli na Instagramu manj kot 2h na dan, za druge pa bo pol ure dnevno pravno pravšnji izziv.
Ne checkiraj vsakih 5 min.
Po jutru se dan pozna: če že jutro/dopoldne preživiš na Instagramu, potem se boš čez dan zelo težko uprl/a in ne checkiral/a vsakih 15 min.
Uporabljaj jih z glavo
Bodi zavestn/a ob uporabi in imej v mislih morebitne negativne posledice pretirane uporabe. Ob vstopu na portal razmisli kaj bi si rad/a ogledal/a in se ujemi, ko brezglavo scrollaš po feedu. Sam pogledam story-je ljudi, ki jih največ spremljam, prvih par objav, parkrat refresham in imam dovolj.
Naredi selikcijo profilov, ki jih followaš
Unfollowaj ljudi, zaradi katerih se slabo počutiš, in ljudi, ki ti ne prinašajo dodatne vrednosti. Prav tako sledi tudi profilom, ki predstavljajo nasprotna mnenja tvojim prepričanjim, da ohraniš širino v tvojem pogledu na trenutne razmere in svet.
“Next level”
Post od socialnih omrežij: težko se je zanj odločiti, saj so socialna omrežja tako velik del našega vsakdana. Za prvič bi priporočal, da se zanj odločiš ob kakšnih praznikih, ko je več dogajanja in je manj možnosti, da jih boš pogrešal/a. Če te je strah, da se bo nekaj katastrofalnega zgodilo ali boš zamudil/a kaj pomembnega v tem času, ko te ne bo na netu, se to ne bo zgodilo :). Jaz ostanem logiran na FB Massengerju in WhatsAppu, da me lahko kdorkoli dobi, če me nujno rabi.
Odjava iz platform: to pride prav, ko kdaj iz navade ali podzavestno klikneš na aplikacijo, pa čeprav želiš zmanjšat uporabo. Ko vidiš prijavno stran, te resetira in preprečiš, da bi te povleklo v spiralo uporabe.
Izbriši aplikacije s telefona in uporabljaj socialna omrežja samo na računalniku: večina pretirane uporabe se dogaja na telefonu, če torej uporabljamo portale preko računalnika zelo zmanjšamo možnosti za njihovo prekomerno uporabo.
KAJ NAM PRINAŠA PRIHODNOST?
Sam vidim dva scenarija. Prvi je ta, da se bomo kot družba mogoče čez leta, ko bo na to temo narejeno še več študij, streznili in omejili uporabo tehnologije in socialnih omrežij in bo pametna uporaba le teh postala samoumevna - tako kot se je s časom zgodilo npr. s cigareti. Ali pa bo vse skupaj šlo po drugem scenariju, kjer bo tehnologija zasedla vse večje dele našega življenja in bomo od nje vedno bolj odvisni - mogoče na koncu postanemo kot ljudje v risanki Wall-E.
Količina določa strup in od nas je odvisno, ali bomo koristi socialnih medijev potegnili v svojo prid ali bomo postali njihovi sužnji.
To je to za ta članek na Substratu. Zelo rad bi slišal vaša mnenja, vprašanja, komentarje ali predloge za naslednje članke.
Prav tako lahko ta članek deliš s tistimi, za katere misliš, da jim bo všeč in jim bo koristil.
Za naslednji članek nimam še točno določene glavne teme, imam pa seznam tem, o katerih bom pisal v naslednjih mesecih:
Vodnik o zdravi prehrani
Vodnik o prehranskih dopolnilih
Fitnes sledilne naprave (“fitness trackers”)
Postenje
Vodnik o spanju
Prebava in črevesje
Zgodovina prehrane
še in veliko več…
Če nočeš nič zamuditi, se naroči in na email boš dobil/a obvestilo ob vsaki novi objavi.
Poskrbi zase in ostani zdrav/a in kmalu na ponovno branje! :)