Vsi poznamo tisto popoldanska utrujenost, ki se zgodi med 13. in 17. uro, navadno po kosilu, v poletnih vročih dnevih pa je ta še toliko bolj prisotna. To je tisti grozni občutek, ko nas vleče dol, ko nam pade koncentracija, ko se nam zamegli um, ko nam postane vse težko in potrebujemo veliko mentalne moči, da se držimo pokonci. Če ne bi bili vpeti v ritem sveta, služb in neštetih obveznosti, bi se ustavili, umirili, naredili krajši dremež, se odpočili in nato polni energije nadaljevali dan.
Kaj je torej s to popoldansko utrujenostjo? Čemu ta želja po popoldanskem dremežu? Je to nekaj naravnega ali ta potreba odseva našo lenobo in “švohost”?
Dremeži so eni izmed najbolj podcenjenih pripomočkov in orodij, ki so nam vedno na razpolago, saj so brezplačni in nam lahko ogromno dajo, če jih znamo pravilno uporabljati. A žal smo nanje malo pozabili oziramo smo jim v današnji družbi nadeli negativni predznak.
Zgodovina
Številni strokovnjaki so mnenja, da so bili dremeži skozi zgodovino del vsakdanjega življenja in so ljudem zelo služili. Nekateri narodi in države imajo dremeže še vedno integrirane v svoje vsakdanje življenje.
Kratki spanci v zgodnjih popoldanskih urah, pogosto po opoldanskem obroku, so zgodovinsko pogosti po vsem Sredozemlju in južni Evropi, na Bližnjem vzhodu, celinski Kitajski in indijski podcelini. V južni Italiji ta dremež imenujejo Il Riposo, v špansko govorečih državah pa je to vsem znana Siesta, ki izvira iz latinske besede hora sexta,"šesta ura", če štejemo od zore - torej "opoldanski počitek".
Tudi številni pomembni posamezniki in osebnosti skozi zgodovino so imeli dremež integriran v svoj vsakdanji urnik. Med najbolj znane sodijo:
Leonardo da Vinci: znanstvenik, umetnik in izumitelj,
Napoleon Bonaparte: francoski vladar in monarh,
Thomas Edison: izumitelj žarnice in moderne filmografije,
Nikola Tesla: oče sodobne uporabe električne energije,
Albert Einstein: oče moderne fizike,
Winston Churchill: eden izmed najpomembnejših britanskih premierjev,
John F. Kennedy: eden izmed najslavnejših ameriških predsednikov.
Prizor iz filma Najtemnejša ura (Darkest Hour), ko Winston Churchill odkloni sestanke s kraljem ob 16h, saj takrat drema.
Dremanje v današnjih časih
V današnjem svetu pa smo malce izgubili povezanost s svojim telesom in ne znamo, ne moremo ali preprosto nočemo prisluhniti in udejanjiti signale, ki nam jih pošilja telo in tako delamo proti njemu.
Hkrati pa so popoldanski dremeži zaradi kapitalističnih vrednot in mišljenja dobili negativno konotacijo: s kapitalističnega zornega kota siesta pomeni neproduktivnost, lenobno, izgubljeni kapital in mogoče še kaj drugega. Zaradi tega je ta popoldanska utrujenost in želja po dremežu videna kot “slabost”: počutimo se krivično, ker imamo ta popoldanski padec in ker se nam spi, zunanji svet in notranji kritik pa nam govorijo, da smo leni, da smo “švoh”, da nismo produktivni tako kot “ves ostali svet.” Zato pa se na vse možne načine borimo proti tej utrujenosti, ki nas želi ”prevzeti“, in jo želimo premagati.
Kaj torej naredimo, ker želimo zatreti to telesno željo in potrebo po pavzi? Večina nas te signale zatre in poseže po kofeinu - tisti popoldanski kavi ali energijski pijači -, ki nas za nekaj ur spravi čez to utrujenost v zgodnjih popoldanskih urah, dokler ne pride do še večjega padca v energiji, zaradi česar se počutimo še slabše.
Poglejmo si razloge, ki so v ozadju te potrebe po dremežu, saj bomo tako lažje razumeli, zakaj prihaja do tega in ali se je dremežev vredno posluževati.
Mehanizmi delovanja
Razlogov za željo in potrebo po dremežu je več, razdelimo pa jih lahko na evolucijske, telesne in umske oz. mentalne razloge.
Evolucijski razlogi
Naš cirkadiani ritem (naša “notranja ura”, ki uravnava delovanje našega biološkega sistema) se je razvil s soncem in je nanj še vedno zelo vezan. To pomeni, da ljudje vstajamo z jutranjim soncem, smo čez dan aktivni in navadno dan zaključimo s sončnim zahodom in se nato odpravimo k počitku. Med poletnimi meseci pa se dnevi raztegnejo, aktivni čas dneva se podaljša, obdobje počitka se skrajša, popoldnevi so vroči in soparni, ponoči pa navadno zaradi višjih temperatur tudi malce slabše spimo. Vse to so razlogi, zakaj pogosto hrepenimo po tisti popoldanski pavzi in zakaj včasih popoldanski dremež tako zelo prija.
Prav tako obstajajo teorije o dvofaznem in večfaznem spanju, ki govorijo o tem, da smo ljudje skozi zgodovino spali dvakrat (ponoči in dremež) ali celo večkrat čez dan - kot recimo nekatere živali - in da je ta potreba po popoldanskem spanju genetsko programirana in zasidrana v naši biologiji. (vir)
Telesni razlogi
Želja po dremežu lahko preprosto meni, da se ponoči nismo naspali in da naše telo potrebuje dodatni počitek za obnovo in optimalno delovanje. Kot bomo videli v nadaljevanju, je dremež lahko enako ali celo bolj pomemben kot sam nočni spanec, zato potreba po dremežu ne pomeni, da smo šibki in leni, temveč da naše telo in / ali um potrebujeta dodaten počitek.
Razlog za popoldanski padec in potrebo po pavzi pa je lahko povezan tudi s hrano in njenim vplivom na telo. Za večino ljudi je kosilo največji in najobilnejši obrok v dnevu, kar navadno pomeni, da za kosilo zaužijejo večjo količin ogljikovih hidratov (kruh, pašta, riž, krompir, sladica…), ki bodo služili kot gorivo za preostanek dneva. Ogljikovi hidrati pa lahko zelo zanihajo krvni sladkor, ob visokem krvnem sladkorju pa se v delovanje vključi hormon inzulin, ki zniža ravni sladkorja v krvi in tako zadevo uredi. Hkrati pa ima inzulin tudi pomirjujoč učinek, kot da bi telesu sporočil, da je ravnokar dobilo veliko pošiljko hrane, da se mora ustaviti, počiti in energijo preusmeriti v prebavo hrane. Ta učinek inzulina lahko občutimo kot tisti padec energije in utrujenost, s katerimi smo se poistovetili na začetku članka.
Hkrati pa lahko slabo počutje povzroči tudi padec sladkorja v krvi, do katerega pride, če in ko krvni sladkor prehitro in premočno poskoči, kar se navadno zgodi po zaužitju:
enostavnejših ogljikovih hidratov,
živil z visokim glikemičnim indeksom,
predelane hrane (živila z visoko vsebnostjo rastlinskih olj, hitra hrana, ocvrta živila…)
in hrane z visoko vsebnostjo sladkorja.
Nizek krvni sladkor lahko občutimo s pomanjkanjem energije, razdražljivostjo, zameglitvijo uma (“brain fog”) ter celo slabostjo in vrtoglavico.
Mentalni in umski razlogi
Počitka pa ne potrebuje samo naše telo, tudi možgani potrebujejo potrebujejo osvežitev in počitek, da se obnovijo, očistijo in izpraznijo celične smeti, ki so nastale. Kot bomo lahko videli v nadaljevanju, lahko dremanje pozitivno vpliva na čustveno stabilnost, izboljša kreativnost, priklic besed in stopnjo budnosti.
Poglejmo si nekaj koristi, ki jih imajo dremeži na naše življenje.
Koristi dremanja: Zakaj je po dremežu življenje boljše?
Veliko študij in strokovnjakov opozarja in kaže na pomen, ki jih lahko imajo dremeži za naše splošno počutje, produktivnost ter celo mentalno počutje in zdravje.
1. Dremež je enako ali celo bolj pomemben kot nočni spanec
Nick Littlehales “sport sleep coach” in “človek, ki je Cristianu Ronaldu pokazal, kako spati” (članek v The Guardian), je v svoji knjigi Sleep: Redefine Your Rest, for Success in Work, Sport and Life zamajal splošno uveljavljeno prepričanje o spanju, in sicer da ne potrebujemo 7 do 8 ur neprekinjenega spanja za optimalno zmogljivost, ter da vse kar je manj od tega ne vpliva negativno na naše zdravje in “dolgoživost”.
Littlehales je za potrebe po spanju izpeljal novo formulo: namesto štetja ur spanja, uporablja štetje ciklov spanja. Po njegovem mnenju, na tedenski ravni potrebujemo 35 ciklov, pri čemer 1 cikel predstavlja 90 min, kar je čas, v katerem gre telo med spanjem skozi vsa 4 stanja spanja: budnost, blag/lahek spanec, globok spanec in REM spanec. To pomeni, da potrebujemo dnevno 5 ciklov, kar v urah pomeni 7,5 ur spanja (5x90min = 450min = 7,5h). Če smo ponoči spali samo 6 ur (4 cikli), lahko preostali potreben spanec dosežemo z 20-45 min dremežem, kar predstavlja še en (peti) cikel, ki ga potrebujemo. To pomeni, da lahko že 20 minutni dremež nadomesti 60 do 90 min nočnega spanca - kar je lahko hkrati tudi časovno učinkovita strategija.
Zgornje trditve dokazujejo tudi študije. Študija iz leta 2008 je pokazala, da je pri popoldanski energiji in koncentraciji ljudi dremež bolj učinkovit kot več spanja čez noč in bolj učinkovit od kofeina (vir).
2. Dremež bolj učinkovit kot sam kofein
Študije so pokazale, da je uporaba dremežev bolj učinkovita kot sam kofein pri kognitivnih funkcijah, budnosti in pozornosti. Študija iz leta 2008 je pokazala, da je uporaba dremežev bolj učinkovita kot uporaba visokih doz kofeina pri kognitivnih in motoričnih sposobnostih (vir).
3. Zdravstvene koristi dremežev
Dremanje ima lahko tudi številne pozitivne vplive na splošno zdravje in preventivo bolezni.
Srčna obolenja
Uporaba dremežev lahko preventivno vpliva na preprečevanje srčni bolezni in obolenj. Študija več kot 23.000 odraslih Grkov je pokazala, da je pri tistih, ki so redno dremali, več kot 30 odstotkov manj verjetnosti, da bodo umrli zaradi bolezni srca (študija).
Krvni tlak
Dremanje in dremež lahko znižajo visok krvni tlak. Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so imeli ljudje, ki so opoldne dremali, opazen padec krvnega tlaka v primerjavi s tistimi, ki niso dremali. Raziskovalci so tako zaključili, da “opoldanski spanec znižuje krvni tlak na enaki ravni kot druge spremembe življenjskega sloga.” (vir).
Imunski sistem in zdravilni učinki
Uporaba dremežev lahko pozitivno vpliva tudi na splošno zdravje in regeneracijo, kar deloma potrjujejo tudi študije. Študija iz leta 2010 je dokazala, da v času pomanjkanja spanca, dremeži pozitivno vplivajo na delovanje imunskega sistema in znižajo ravni stresnega hormona kortizola (vir).
Z zavestno uporabo dremežev za regeneracijske in zdravilne namene lahko spravimo telo v globoko sproščeno stanje, kjer se telo zdravi in obnavlja. Po besedah Emily Fletcher, učiteljice čuječnosti in meditacije ter avtorice knjige o meditaciji Stress Less Accomplish More (link), je globoka meditacija “stanje globoke sprostitve, v katerem se možgani obnavljajo in osvežujejo, telo pa se regenerira in zdravi.” To globoko meditativno stanje strokovnjaki imenujejo “zavestna budnost” ali četrto stanje zavesti.
Do zdravilnih koristi pride tudi zaradi tega, ker se v tem stanju globoke meditacije telo in um sprostita do te mere, da se lahko iz telesa sprosti nabran - “akumuliran” - stres iz preteklosti, ki nam povzroča številne težave v sedanjosti: slabo počutje, slab odziv na stresne dražljaje, slabo delovanje prebave, slabo delovanje imunskega sistema ter tudi tesnobo in v nekaterih primerih celo depresijo (v primerih post travmatske stresne motnje).
Za najboljše učinke, do katerih pridemo v globokem, sproščenem, “meditativnem” stanju, sta potrebna vaja in repeticija: to stanje lahko dosežemo s pomočjo meditacije, sproščanja mišic in uma ter uporabe mantre. Hkrati pa ne smemo iti pregloboko in zaspati, saj lahko spanec in izguba “zavestne budnosti” izbriše pozitivne koristi te globoke meditacije.
Kako pravilno dremati in doseči globoka regenerativna stanja bom pisal v naslednjem članku, zato se naročite na moj blog in članek boste brezplačno prejeli v vaš email inbox takoj ko bo ta objavljen.
4. Dremežem izboljšuje kreativnost
Dober in pravilen dremež je lahko odlična osvežitev za naše možgane. V zgodovinopisju in biografijah se pogosto omenja, da ko posamezniki niso znali rešiti težave in problema, s katerim so se srečevali, jim je dremež pomagal rešiti ta problem. Številne pomembne zgodovinske osebnosti so tako dremeže redno vključevale v svoje rutine kot osvežitev uma, reševanje izzivov in nove vpoglede v stvari. Do tega naj bi prišlo zaradi sprememb v možganskih valovanjih in koristi četrtega stanja zavesti, ki smo ga spoznali zgoraj.
5. Dremež pozitivno vpliva na mentalno počutje in čustveno stabilnost
To je po mojem mnenju eden izmed najpomembnejših pozitivnih vplivov dremežev: izboljšano subjektivno počutje in čustvena stabilnost. Sprememba možganskih valovanj in četrto stanje zavesti lahko zelo pomaga tudi pri čustveni stabilnosti in pri boljšem mentalnem počutju.
Nekatere študije so pokazale, da dremanje zmanjšuje stopnjo frustracij in impulzivnosti posameznikov. Študija iz leta 2015 je ugotovila, da se je pri tistih, ki so dremali, zmanjšala impulzivnost in povečala toleranca do frustracij, medtem ko se je pri tistih, ki niso dremali, pokazal nasproten vzorec. Avtorji so zapisali, da “ti rezultati kažejo, da se čustveni nadzor lahko poslabša zaradi budnosti, ki se kopiči čez dan, in da je lahko dremanje učinkovit protiukrep.” (vir)
Ko se počutite slabo, niste čustveno stabilni in morda frustrirani, zadremajte in garantiram vam, da se boste po tem počutili 100x bolje. Morda boste celo presenečeni, kako se vam je celoten pogled na svet spremenil na bolje in kako lahko z bolj pozitivno noto gledati na stvari, težave in ljudi okoli sebe. Meni se je to zgodilo ničkolikokrat.
Čeprav večina nas nikoli ne bo naslednji Leonardo da Vinci ali Albert Einstein in nočemo živeti tako ležerno in “lenobno” kot ljudje, ki sobivajo s siesto, pa lahko od njih izvlečemo stvari, za katere vidimo, da delujejo, in jih implementiramo v naša življenja.
Vse te zgoraj opisane koristi kažejo na to, da so dremeži zelo učinkoviti in imajo zelo visoko donosnost za naše zdravje, počutje, delo in kreativnost ter življenje na splošno.
Zato naslednjič, ko vas bo grabila tista popoldanska utrujenost, si brez občutka krivde vzemite čas za krajši dremež (dovolj je že 15-20 min!) in presenečeni boste, kako boljše se boste počutili!
Ne zamudite prihodnjega članka, v katerem bom govoril o tem, kako pravilno dremati, da bomo iz dremeža izvlekli čimveč kar se da, in se po njem ne počutili slabše kot pred tem. Lahko se brezplačno naročite na moj blog in članek boste prejeli v vaš email nabiralnik, takoj ko bo ta objavljen.
To je to za ta članek. Če imate kakšno vprašanje ali če morda potrebujete pomoč pri prebavnih težavah, mi pišite zasebno sporočilo ali email, vam bo z veseljem pomagal.
Zelo rad bi tudi slišal vaša mnenja, vprašanja ali predloge za naslednje članke.
Prav tako lahko ta članek delite s tistimi, za katere mislite, da jim bo všeč in jim bo koristil.
Če nočete zamuditi prihajajočih člankov, se prijavite na obveščanje in vsak članek boste ob izidu prejeli v vaš email inbox.
Imejte se radi, poskrbite zase, pozabite na skrbi in uživajte življenje! ❤✌
Pa kmalu na ponovno branje,
Jani 😊