Epigenetika: Ključ do Razumevanja Bolezni in Dedovanja
Kako življenjski slog in okoljski dejavniki vplivajo na izražanje genov ter s tem prispevajo k razumevanju kompleksnih bolezni in tvojemu dobremu počutju.
Avtor: Neja Golja
Vstopamo v dobo epigenetike, skrivnostnega orkestratorja našega genetskega zapisa, kjer DNA ni edini pripovedovalec zgodbe. To dinamično področje biologije odpira nova vrata v razumevanju, kako okoljski dejavniki in življenjski slog vplivajo na naš fenotip (izgled) brez spreminjanja genotipa (DNA).
V tem članku razkrivamo, kako življenjski slog in okoljski dejavniki vplivajo na izražanje genov ter s tem prispevajo k razumevanju kompleksnih bolezni in tvojemu dobremu počutju.
Kaj je epigenetika?
Epigenetika je kot dirigent orkestra, ki usmerja genetsko ozadje našega telesa. Pri tem ne prihaja do spreminjanja samega DNA zapisa, temveč do uravnavanja izražanja genov.
DNA, ali deoksiribonukleinska kislina, je ključna molekula, ki nosi genetske informacije vseh živih bitij. Sestavljena je iz dveh dolgih verig, ki tvorita dvojno vijačnico, z geni kot posameznimi segmenti, ki nosijo navodila za določanje značilnosti organizma. DNA je kot knjižnica življenjskih navodil za celico.
Pri epigenetiki igrajo ključno vlogo metilacija, acetilacija in druge oblike epigenetskih sprememb. Te spremembe si lahko predstavljamo kot dodatke, ki povedo ali se bodo določeni geni bolj ali manj izražali.
Zakaj je pomembno koliko se gen izraža?
Količina izražanja gena korelira s količino in aktivnostjo beljakovin, ki se proizvajajo v celici. Ti proteini so odgovorni za širok spekter bioloških funkcij, od presnovnih procesov do odzivov na okoljske dražljaje.
Intenzivnost izražanja gena lahko vpliva na fenotip organizma, kar pomeni, da lahko razlike v izražanju genov povzročijo opazne spremembe v videzu, vedenju ali zdravju posameznika.
Epigenetske spremembe so v zadnejm času tudi vse bolj povezane z določenimi boleznimi, predvsem z rakom, avtoimunskimi boleznimi in psihološkimi motnjami: metilacija DNA je bila na primer prvič povezana z rakom šele leta 1983.
Življenjski slog kot orodje vpliva na epigenetiko
Življenjski slog igra ključno vlogo pri oblikovanju naše epigenetike, saj lahko privede do pomembnih, včasih celo reverzibilnih sprememb (reverzibilnih pomeni, da določene nastale epigenetske spremembe, lahko ponovno spremeniš v prvotno stanje) v našem telesu, kar pomeni, da lahko določene nastale epigenetske spremembe ponovno spremeniš v prvotno stanje.
Uravnotežena prehrana, redna telesna vadba, izogibanje stresu in dovolj spanca ter drugi dejavniki zdravega življenjskega slog lahko pozitivno vplivajo na epigenetske markerje in prispevajo k boljšemu zdravju.
Transgeneracijski vpliv
Pozitivne epigenetske spremembe pa niso pomembne le za naše trenutno zdravje, ampak lahko prispevajo tudi k zdravju naših potomcev.
Čeprav v splošnem velja, da se večina epigenstskih sprememb ne prenaša iz roda v rod, pa študije kažejo, da lahko nekatere vplivajo na prihodnje generacije. To pomeni, da zdrav življenjski slog, sprejet v sedanjosti, ne vpliva pozitivno samo na nas, ampak tudi na naše potomce.
Kaj nam razkrivajo poskusi na podganah?
V enem izmed poskusov so podgane za kratek čas izpostavili relativno visokim koncentracijam insekticida metoksiklora in fungicida vinklozolina.
Ugotovili so, da so neželeni učinki pri približno 90 % samcev trajali še naslednje štiri generacije, brez da bi te potomce ponovno izpostavljenosti pesticidom.
Ta študija potrjuje tezo o dolgoročnem vplivu naših življenjskih izbir in okoljskih izpostavljenosti ne le na naše zdravje, ampak tudi na zdravje naših potomcev. Takšne ugotovitve nas opominjajo na odgovornost, ki jo nosimo za prihodnje generacije, in poudarjajo pomen preventivnega delovanja v smeri zdravega življenjskega sloga ter odgovornega ravnanja z okoljem.
Kaj kažejo študije enojajčnih dvojčkov?
Zanimiva je tudi študija na enojajčnih dvojčkih, starih od 3 do 74 let. Mlajši pari dvojčkov in tisti dvojčki, ki so imeli podoben življenjski slog ter so skupaj preživeli več let, so imeli zelo podobne epigenetske vzorce. Nasprotno so pri starejših dvojčkih, ki niso živeli skupaj in so tako imeli drugačen način življenja, bili ti vzorci bistveno različni.
Študija daje dragocen vpogled v interakcijo med genetiko in okoljem in še dodatno poudarja, kako močno naš življenjski slog in okolje vplivata na epigenetsko programiranje, kar lahko vodi do različnih zdravstvenih izidov.
Epigenetika je kot most med našimi geni in okoljem: razkriva, kako življenjski slog in okoljski dejavniki vplivajo na izražanje genov, ter s tem prispeva košček v mozaik razumevanja kompleksnih bolezni.
Epigenetske spremembe, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, ne samo da širijo naše razumevanje dednosti, temveč tudi odpirajo nove možnosti za preventivno zdravstveno oskrbo in personalizirano medicino, kar poudarja njen izjemen pomen v sodobni biomedicini.
Vir študij in članka: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1392256/