Travmatični dogodek dobesedno spremeni tvoje možgane - Kako?
Znanost za travmatičnimi spremembami ter kako lahko bolje razumemo in upravljamo svoje življenje po travmi.
Ne govorim samo o čustvenih brazgotinah. Govorim o realnih, fizičnih spremembah v naših možganih. Kako se to zgodi? Zakaj je to pomembno za vsakogar med nami?
V tem članku se potopimo v znanost za temi spremembami in odkrijemo, kako lahko bolje razumemo in upravljamo svoje življenje po travmi.
Avtor: Neja Golja
Travma ni le abstrakten koncept ali nekaj, kar lahko enostavno 'prebolimo'. Znanstvene raziskave kažejo, da travmatični dogodki lahko povzročijo oprijemljive spremembe v strukturi in funkciji možganov. Najbolj prizadete so predvsem tri ključne regije: hipokampus, amigdala in prefrontalni korteks.
Razumevanje, kako travma vpliva na te dele možganov, lahko pomaga razložiti, zakaj se nekateri odzivi na stres po travmi tako močno razlikujejo od osebe do osebe.
Hipokampus, znan po svoji vlogi v procesiranju spominov, je še posebej občutljiv na stresne hormone, kot je kortizol. Pri dolgotrajni izpostavljenosti visokim nivojem stresa se lahko pojavi krčenje hipokampusa, kar vodi do težav s spominom in učenjem.
Zmanjšan hipokampus je pogosto povezan z motnjami, kot je posttravmatska stresna motnja (PTSM).
Amigdala, center za čustvene odzive, kot je strah, se lahko v odziv na travmo poveča in postane preobčutljiva. To lahko razloži, zakaj ljudje s PTSM pogosto doživljajo povečano anksioznost in težave pri obvladovanju strahu ali stresa.
Z drugimi besedami, njihova 'alarmna naprava' v možganih je skoraj nenehno vklopljena.
Prefrontalni korteks, ki nadzira razmišljanje in načrtovanje, lahko trpi zaradi zmanjšane možganske plastičnosti in funkcionalnosti, kar vpliva na sposobnost posameznika, da se učinkovito sooča z izzivi, sprejema odločitve in obvladuje impulze.
Kako točno travma sproži te spremembe?
Ko doživimo travmo, naše telo in možgani sprožijo zapleten odziv na stres, ki vključuje sproščanje hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Ti hormoni so koristni v akutnih situacijah, saj nam pomagajo hitro reagirati na nevarnost. Vendar pa lahko njihova dolgotrajna prisotnost v telesu in posledično v možganih povzroči trajne strukturne spremembe.
Zaradi razumevanja teh mehanizmov lahko razvijemo učinkovitejše metode za obvladovanje posledic travme.
Terapije, kot so kognitivno-vedenjska terapija (KVT), EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) in čuječa meditacija (mindfulness meditation), so se izkazale za zelo koristne pri ponovnem uravnavanju možganske kemije in pri spodbujanju nevroplastičnosti.
Naučiti se živeti po travmi ni enostavno, a razumevanje, kako ta vpliva na naše možgane, lahko prinese upanje in strategije za bolj zdravo prihodnost.
Ne gre samo za boj z nevidnimi duhovi preteklosti, temveč za praktično rekonstrukcijo naših možganov, da lahko ponovno najdemo mir, stabilnost in srečo.
Dobri viri informacij in poglobljenega razumevanja v to tematiko sta tudi knjigi, ki na dostopen način razlaga, kako travma vpliva na telo in možgane ter predstavlja inovativne pristope za zdravljenje: The Body Keeps the Score - Bessel van der Kolk in Trauma and Recovery avtorja Judith Herman ter strokovni reviji (prosto dostopni na internetu):
Journal of Traumatic Stress - Revija objavlja članke, ki obravnavajo različne vidike travmatičnega stresa, in je nepogrešljiv vir za strokovnjake, ki želijo ostati na tekočem z najnovejšimi raziskavami na tem področju.
Neuropsychopharmacology
Na tej točki ti predlagamo še naš zadnji podkast z Urbanom Vidmarjem, v katerem Urban govori o svoji osebni transformaciji, ki jo je doživel po težki preizkušnji v letu 2023, deli svoje izkušnje s terapijami ter kako uporabiti bolečino ob razhodu in težkih preizkušnjah za delo na sebi in osebno preobrazbo.